Čakanje na delo, delo od doma in nadomestila po interventnem zakonu (koronavirus – COVID-19)

  • March 15, 2020

Izbruh okužb z virusom SARS-CoV-2, ki se je razširil tudi na območje Slovenije, bo imel za posledico upad gospodarskih aktivnosti, zlasti v panogah, kot so gostinstvo, turizem, trgovina, športne in kulturne dejavnosti, predelovalne dejavnosti. V teh dejavnostih se bo neizbežno začasno zmanjšala potreba po delavcih. Za namen blaženja posledic upada prihodkov in v izogib odpuščanj delavacev v teh dejavnostih, je Vlada RS sprejela ukrepe, s katerimi bo olajšala položaj gospodarstva ter zaščitila položaj zaposlenih. (vir: gov.si).

V tem prispevku je na kratko obrazložen interventni zakon (Zakon o interventnem ukrepu delnega povračila nadomestila plače), prav tako so povzete glavne novosti tega zakona, ki na novo določa čakanje na delo, povračila plače in nadomestil v času, ko je delavec zaradi koronavirusa v izolaciji, dela od doma ali na čakanju. Kakšne so pravice in dolžnosti delodajalcev, ter možnosti delavcev. Gre za predlog zakona, ki sicer še ni sprejet in še ni v veljavi.

1. CILJI IN NAMEN INTERVENTNEGA ZAKONA

  • ohranitev vsaj 50 % zaposlitev v podjetjih, ki se spoprijemajo z zmanjšanim obsegom poslovanja in
  • ublažitev negativnih učinkov zaradi karantene, odrejene delavcu, ki gre v breme delodajalca, ko se ta ne more izogniti odsotnosti delavca, ki dela ne more opravljati, kadar delvacu mu ni možno odrediti dela na domu, mu pa mora delodajalec na podlagi delovnopravne zakonodaje zagotoviti nadomestilo plače za čas odsotnosti.
    (glej: https://www.gov.si/novice/2020-03-12-interventni-zakon-za-ohranitev-delovnih-mest/)

Namen ukrepa čakanja na delo je ohranjanje zaposlitve, namesto da se delvacu odpove delovno razmerje. Ukrep ima tak namen tako po starem zakonu, kot po interventenm zakonu. Ponovno izpostavljamo, da zakon še ni sprejet, spodaj je obravnavan trenutni predlog zakona.

2. DOLOČBE O NAPOTITVI NA ČAKANJE, KI NAJ BI OSTALO ENAKE IN V VELJAVI

Za čakanje na delo še vedno veljajo določbe ZDR-1, in sicer se čakanje na delo odredi:

  • s PISNO ODREDBO delodajalca;
  • VSEM kategorijam delavcev (tudi varovanim);
  • v kolikor delavcu teče odpovedni rok, se takega delavca ne sme napotiti na čakanje;
  • višina nadomestila plače, ki jo delavec prejme, je 80% osnove iz 137/7 Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) – do sedaj je to kril delodajalec v celoti, po interventnem zakonu 40% (glej točko 8 in 9 spodaj) krije država;
  • delodajalec lahko delavce, ki so na čakanju, izmenjuje (rotacija) – to pomeni, da je en mesec na čakanju en del delavcev, drug mesec drug del in s tem zagotovi enakomerno porazdeljeno prejemanje 100% plače (gelj točko 3.1 spodaj);
  • med čakanjem lahko delavec normalno koristi dopust (in prejemo plačo enako, kot bi jo v času dopusla, to je 100%);
  • delodajalec delavcem, ki delajo in niso na čakanju, ne sme odrediti nadurnega dela – v tem primeru mora na delo poklicati delavce, ki so na čakanju.

3. SPREMEMBE GLEDE NAPOTITVE NA ČAKANJE PO PREDLOGU INTERVENTNEGA ZAKONA

Spremembe, ki jih uvaja predlog interventnega zakona so sledeče:

  1. Trajanje čakanja bo možno odrediti za dobo največ 3 MESECE, oziroma za obdobje odrejene karantene, vendar najkasneje do 30. septembra 2020. Delodajalec lahko delavca kadarkoli pozove, da se vrne na delo, lahko pa ga na začasnem čakanju na delo nadomesti z drugim delavcem (rotacija delavcev na čakanju), vendar mora o tem predhodno obvestiti Zavod za zaposlovanje.
    (pred interventnim zakonom je to bilo možno za dobo 6 mesecev v enem koledarskem letu)

  2. Čakanje lahko delodajalec odredi samo v primeru, ko ne bo mogel zagotavljati dela iz poslovnega razloga vsaj 30% delavcem, ali več. V kolior gre za manjši odstotek, se tega ukrepa delodajalec ne bo mogel poslužiti. Interventni zakon se omejuje le na poslovni razlog, kar pomeni, da delodajalci še vedno lahko odpuščajo delavce iz vseh drugih razlogov, določenih v 89. členu ZDR-a, ter iz razlogov po 110. členu ZDR-1 (izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi).
    (pred interventnim zakonom je bilo to bilo možno kadarkoli, če je obstajal poslovni razlog)

  3. Čakanje lahko odredijo gospodarske družbe (d.n.o., k.d., d.o.o., d.d., k.d.d., e.d.d.,), zadruge in delodajalci, ki so samostojni podjetnik, ki zaposlujejo delavce na podlagi pogodbe o zaposlitvi. Interventni zakon pa ne prinaša sprememb za samostojne podjetnike, prekarne delavce, in samostojne odvetnike. Ti so samozaposleni, in v kolikor ne zaposljujejo še drugih oseb, so skupina, ki jim država ne bo nadomestila dela plače, kljub temu, da so začasno ostali brez dela.

  4. Čakanja na delo ne bo moč odrediti delavcem, ki imajo delovni čas neenakomerno razporejen in dokler imajo delavci, napoteni na začasno čakanje na delo po tem zakonu, pri neenakomerni razporeditvi in začasni prerazporeditvi delovnega časa presežek ur v referenčnem obdobju v skladu z ZDR-1, in kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti ter se presežek ur z ustrezno neenakomerno razporeditvijo in začasno prerazporeditvijo delovnega časa lahko izravna.
    (pred interventnim zakonom je to bilo možno)

  5. Čakanja na delo ne bo mogel odrediti delodajalec, ki je davčni dolžnik.
    (pred interventnim zakonom je to bilo možno)

  6. Čakanja na delo ne bo mogel odrediti delodajalec, ki v zadnjih 3 mesecih ni redno izplačeval plač.
    (pred interventnim zakonom je to bilo možno)

  7. Čakanja na delo ne bo mogel odrediti delodajalec, nad katerim je bil začet postopek likvidacije po ZDG-1, če pa se to zgodi, pa bo moral prejeta sredstva delodajalec vrniti.
    (pred interventnim zakonom je to bilo možno)

  8. Delno povračilo s strani države bo dobil delodajalec povrnjeno v višini 40% (bruto), vendar pa ne več kot znaša najvišje nadomestilo za brezposelnost – 892,50 EUR bruto.
    (pred interventnim zakonom je to v celoti kril delodajalec)

  9. Nadomestilo iz prejšnje točke bo delodajalec lahko uveljavljal od začetka veljavnosti interventnega zakona dalje. V primeru, da so bili delavci poslani na čakanje na delo že pred veljavnostjo interventnega zakona, bo povračilo za ta čas moral delodajalec uveljavljati v 8 dneh po sprejetju interventnega zakona.

  10. Delavec, ki se vrne s čakanja na delo bo 6 mesecev po pričetku čakanja varovan pred odpovedjo iz poslovnega razloga. Kot pogoj za uveljavitev delnega povračila, bo moral delodajalec predhodno sprejeti program ohranitve delovnih mest in se pisno zavezati, da bo delovna mesta delavcev na začasnem čakanju na delo ohranil najmanj šest (6) mesecev po pričetku začasnega čakanja na delo. V kolikor delodajalec tega pogoja kasneje ne bo izpolnil, mu preti globa od 3.000 do 20.000 eurov.
    (pred interventnim zakonom takega varstva ni bilo)

  11. V času, ko je delavec na čakanju, se mu pogodba o zaposlitvi ne sme odpovedati iz poslovnega razloga.

4. OSTALE SITUACIJE

Vlada je izdala tudi prikaz situacij in so razvidne na spodnji sliki.

Vir: https://www.gov.si/assets/vlada/Koronavirus-zbirno-infografike-vlada/Infografike/prikaz-situacij-MDDSZ.pdf

Kar uvaja predlog interventnega zakona, in je opisano v besedlu iz prejšnje točke 3, se nanaša na situacijo, kadar je zdrav delavec napoten na čakanje na delo iz poslovnega razloga. V tem primeru bo država krila 40% nadomestila, ki pripade delavcu (ki, kot rečeno znaša 80% osnove iz 137/7 ZDR-1) in bi ga sicer v normalnih razmerah kril delodajalec.

V primeru, da je karantena predpisana za zdravega delavca z odločbo ministrstva za zdravje, pa bo država pokrila 100% nadomestila (torej celotnih 80% osnove iz 137/7 ZDR-1).

Če bo karantena predpisana za obolelega delavca, bo imel ta pravico do nadomestila prvih 90 dni v višini 90% osnove, po tem pa 100%, nadomestilo pa bo v celoti kril Zavod za zdravstveno zavarovanje.

Starši, ki bodo svoje otroke imeli v varstvu doma, pa hkrati dela od doma ne morejo opravljati, bodo prejeli polovico svoje plače, vendar ne manj kot 70% minimalne plače plače. V tem primeru se lahko zaposleni odloči tudi, da bo koristil dopust, in v tem primeru prejel 100% plače.

Zdravi delavci, ki bodo delali od doma zaradi preventivnih ukrepov ali v dogovoru z delodajalcem, bodo normalno prejeli plačo v višini kot doslej, ki jo bo v celoti kril delodajalec.

V primeru delavca, ki dela krajši delovni čas in je tak delavec napoten na začasno čakanje na delo, zavod izplačuje delodajalcu nadomestilo plače v sorazmernem delu glede na delavčevo dejansko delovno obveznost, pri tem pa delavec pa zadrži pravico tudi do nadomestil oziroma prejemkov, ki jih prejema na podlagi posebnih predpisov.

5. Kaj bo moral delodajalec predložiti na ZRSZ za uveljavljanje subvencije?

Delodajalec bo moral zavodu predložiti vlogo, ki jo vloži v elektronski ali pisni obliki pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje (v nadaljnjem besedilu: zavod) v osmih dneh od napotitve delavca na začasno čakanje na delo, vendar najpozneje do vključno 30. septembra 2020, predložiti pa bo moral sledeče:

– opis poslovnega položaja zaradi posledic virusa (ki vsebuje opis poslovnega položaja delodajalca mora vsebovati:
i). navedbo vzrokov za bistveno zmanjšanje obsega dela zaradi posledic virusa, zaradi česar je prišlo do prenehanja potreb po opravljanju določenega dela delavcev pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi (poslovni razlog v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja),
ii). podatke o delavcih, ki jim delodajalec zaradi poslovnih razlogov začasno ne more zagotavljati dela,
iii). oceno poslovodstva o možnostih ohranitve delovnih mest.

V kolikor delavec zaradi odrejene karantene ne more opravljati dela v skladu s sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, delodajalec pa zanj ne more organizirati dela na domu, delodajalec priloži tudi kopije odločbe ministra za zdravje in izjavo iz katere izhaja, da za delavca ni mogoče organizirati dela na domu.

– na podlagi opisa poslovnega položaja ugotovitev, da zaradi poslovnih razlogov začasno ne more zagotavljati dela hkrati najmanj 30 % zaposlenih delavcev, in odloči o napotitvi delavcev na začasno čakanje na delo,

– predloži pisno izjavo, s katero se zaveže ohraniti delovna mesta delavcev na začasnem čakanju na delu najmanj šest mesecev po začetku začasnega čakanja na delo.

*****

V primeru, da imate vprašanja vezana na napotitev na čakanje, delo od doma, nadomestila v času odsotsnosti z dela, ipd., smo dosegljivi na brezplačnem kontaktu: [email protected].

Na vaše vprašanje bomo odgovorili v najkrajšem možnem času. Vaša vprašanja naj bodo kratka, strukturirana in vsebinsko napolnjena z vsemi podatki, ki jih potrebujemo za oceno vaše situacije in pravni nasvet.

Call Now ButtonCall Us