Sankcije za kršitev prepovedi ponujanja in prodaje blaga in storitev (koronavirus – COVID-19)

Vlada RS je dne 15. marca 2020 sprejela Odlok o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji. Namen prepovedi je omejitev gibanja in zajezitev in obvladovanja epidemije COVID-19. Prepoved je pričela veljati 16. marca ob 00:00 uri.

V prispevku bomo na kratko obrazložili, na katere storitve se nanaša odlok, ter kakšne so posledice kršitev prepovedi.

ZAČASNO PREPOVEDANE DEJAVNOSTI

Dejavnosti, ki jih prepoved izrecno omenja, so:

• nastanitvene storitve,
• gostinske storitve,
• velnes storitve,
• športno rekreacijske storitve,
• kinematografske storitve,
• kulturne storitve,
• frizerske storitve,
• kozmetične storitve,
• pedikerske storitve,
• storitve iger na srečo,
• druge storitve.

Gre torej za vse storitve in dejavnosti, ki zahtevajo tesen stik ljudi ali pri katerih se neiogibno zbira večje število ljudi, ki niso zaprt krog sodelavcev temveč nedoločeno število zunanjih oseb. Pri tem preopoved ne izključuje tudi drugih storitev in dejavnosti, ki imajo enako ali podobno naravo.

Ob tem še vedno velja tudi Odredba o prepovedi zbiranja na javnih prireditvah v javnih prostorih zaprtega tipa v Republiki Sloveniji z dne 9.3.2020, ki prepoveduje zbiranje skupinam po 100 ali več ljudi.

Prepoved prodaje blaga in storitev potrošnikom velja do prenehanja razlogov za prepoved, sklep o prenehanju se bo objavil v Uradnem Listu.

IZJEME OD PREPOVEDI

Prepoved se ne nanaša na:

• prodajalne z živili vključno s prodajo kmetijskih pridelkov na kmetiji,
• lekarne,
• prodajalne z medicinskimi pripomočki in ortopedskimi pripomočki,
• program vrt in kmetijstvo v prodajalnah,
• kmetijske prodajalne,
• bencinske servise,
• banke,
• pošto,
• dostavne službe,
• trafike in kioske za prodajo časopisov in revij,
• druge nujne storitve za zagotavljanje javne varnosti in zdravja,
• ponujanje in prodajanje blaga in storitev potrošnikom na daljavo.

Poraja se vprašanje, ali se prepoved nanaša tudi na prodajalne, ki ne ponujajo živil (kot denimo cvetličarne, športne trgovine, trgovine s pohištvom, servisi vozil, telefonov, in podobno).

Glede na naravo prepovedi, in dejstvo, da prepoved ni zajela izključno samo primerov, ki so navedeni v prepovedi, ter da prepoved določa izjeme, med katerimi tovrstnih dejavnosti ne omenja (a jih tudi ne izključuje), menimo, da je prepoved potrebno razlagati restriktvino, in med začasno prepovedane dejavnosti vključiti tudi tovrstne dejavnosti, v kolikor imajo takšni izvajalci maloprodajne prostore (trgovine oz. poslovalnice).

NAČIN IZVAJANJA PREPOVEDI

Za vse zgoraj naštete prepovedane dejavnosti velja, da prepoved velja v celotnem obsegu, kar pomeni, da tovrstne dejavnosti ne smejo obratovati, razen v primeru, da obstaja izjema. Kljub izjemam, naštetim zgoraj, pa bodo tudi zanje veljale omejitve, glede katerih mora Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) v roku 24 ur od pričetka veljavnosti prepovedi izdati priporočila, vezana na omejitev števila potrošnikov, ki so lahko hkrati v poslovnem prostoru, v katerem se ponuja in prodaja blago in storitve iz prvega odstavka 2. člena tega odloka glede na kvadraturo posameznega poslovnega prostora.

PODLAGA ZA UKREP & SANKCIJE ZA KRŠITEV PREPOVEDI

Zakon o nalezljivih boleznih (ZNB) v 39. členu določa, da se v primeru, da ni mogoče preprečiti, da se v Republiko Slovenijo zanesejo in v njej razširijo določene nalezljive bolezni, lahko minister, pristojen za zdravje, odredi tudi naslednje ukrepe:

1.      določi pogoje za potovanja v državo, v kateri obstaja možnost okužbe z nevarno nalezljivo boleznijo in za prihod iz teh držav;

2.      prepove oziroma omeji gibanje prebivalstva na okuženih ali neposredno ogroženih območjih;

3.      prepove zbiranje ljudi po šolah, kinodvoranah, javnih lokalih in drugih javnih mestih, dokler ne preneha nevarnost širjenja nalezljive bolezni;

4.      omeji ali prepove promet posameznih vrst blaga in izdelkov.

SANKCIJA ZA KRŠITEV PREPOVEDI

V primeru, da fizična ali pravna oseba krši 4. točko 39. člena, in kljub temu opravlja promet posameznih vrst blaga in izdelkov, se kaznuje z globo za prekršek. Z globo za prekršek kaznuje tudi posameznik, ki ne ravna v skladu s 1. odstavkom 39. člena.

Globe se gibljejo od 10.000 EUR do 100.000 EUR.

SANKCIJA ZA KRŠITEV OSAMITVE ALI KARANTENE

Z globo kaznuje vsak (oboleli) posameznik, ki mu je bila predpisana osamitev (izolacija). Gre za ukrep, s katerim lečeči zdravnik, območni zavod za zdravstveno varstvo ali Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije zbolelemu za nalezljivo boleznijo, omeji svobodno gibanje, kadar to lahko povzroči direkten ali indirekten prenos bolezni na druge osebe.

Na tem mestu gre omeniti tudi odgovornost zdravnikov, in sicer se z globo kaznuje zdravnik, ki ne odredi osamitve zbolelega ali osebe za katero se sumi, da je zbolela za nalezljivo boleznijo, kadar bi njeno svobodno gibanje lahko povzročilo direkten ali indirekten prenos bolezni na druge osebe (prvi odstavek 18. člena ZNB). Poraja se vprašanje odgovornosti v primeru, ko se država ne odloči za testiranje vsakega potencialno obolelega z znaki okužbe, temveč samo za kritične primere, kar lahko pripelje do precejšnjega števila obolelih, ki imajo blage znake, pa niso bili poslani v osamitev.

Enako je globa za prekršek predpisana tudi v primeru kršitve karantene, ki je ukrep, s katerim se omeji svobodno gibanje in določi obvezne zdravstvene preglede zdravim osebam.

V primeru, da je kršitelj osamitve ali karantene mladoletna oseba, se z globo za prekršek kaznuje roditelj ali skrbnik mladoletnika, ki je storil prekršek, če je to neposredna posledica opustitve dolžne vzgoje in skrbi za mladoletnika.

Globe se gibljejo od 10.000 EUR do 100.000 EUR.

KRŠITEV PREPOVEDI KOT KAZNIVO DEJANJE

V primeru, da izvajalci storitev kršijo prepoved oziroma se oboleli ali potencialno oboleli ne držijo prepovedi, je takšna kršitev lahko smatrana kot kaznivo dejanje dejanje prenašanja nalezljivih bolezni po 177. členu Kazenskega zakonika (KZ-1).

Zakon določa:
“Kdor se ne ravna po predpisih ali odredbah, s katerimi pristojni organ odredi pregled, razkuženje, izločitev bolnikov ali kakšne druge ukrepe za zatiranje ali preprečevanje nalezljivih bolezni pri ljudeh in s tem povzroči, da se nalezljiva bolezen razširi, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do enega leta.
Če ima dejanje za posledico smrt ene ali več oseb, se storilec kaznuje z zaporom do osmih let.”

Za kršitelje pravil imajo finančne in zaporne kazni predpisane tudi v tujini.

Inšpekcijski nadzor izvaja Zdravstveni inšpektorat RS, kamor se oddajo prijave kršiteljev. Prijave storilcev kaznivega dejanja se najavijo neposredno na policijskem uradu.

*****

V primeru, da imate pravna vprašanja povezana s koronavirusom, smo dosegljivi na brezplačnem kontaktu: [email protected] ali preko kontaktnega obrazca na spletni strani.

Na vaše vprašanje bomo brezplačno odgovorili v najkrajšem možnem času. Vaša vprašanja naj bodo kratka, strukturirana in vsebinsko napolnjena z vsemi podatki, ki jih potrebujemo za oceno vaše situacije in pravni nasvet.