Predporočna Pogodba

Predporočno pogodbo lahko sklenejo tako pari, ki so tik pred poroko, kot zunajzakonska partnerja, ki se ne nameravata poročiti ali pa zakonca kadarkoli med trajanjem zakonske zveze. Pogodba je na voljo tudi istospolnim parom.

Gre za Pogodbo o ureditvi premoženjskopravnih razmerij, ki jo določa 85. člen Družinskega zakonika. Do uvedbe Družinskega zakonika sta zakonca imela možnost le enega (obveznega) premoženjsko pravnega ražima, in sicer da je premoženje, ki ga zakonca pridobita z delom, njuno skupno premoženje in se deli na pol. Enak režim se je uporabljal tudi za izvenzakonska partnerja. Pogodbe, s katerimi bi zakonca spremenila zakonski premoženjski režim, do aprila 2019 niso bile dovoljene, v tujini pa so uveljavljene že precej časa in jo pozna večina pravnih redov.

Pogodba omogoča, da se zavaruje premoženje posameznika v času skupnega življenja in za primer razhoda, ter določa razdelitev premoženja, pravic in obveznosti, ter omogoči tudi, da se zavaruje premoženje otrok.

Po novem Družinskem zakoniku ima par možnost, da izbere in določi vsebino lastnega premoženjskega režima. Par ima tako možnost, da se s sklenitvijo predporočne pogodbe izogne zakonitemu premoženjskemu režimu (torej režimu, da se vso premoženje, ki je pridobljeno v zakonski zvezi, deli na pol) in si prosto dogovorita njun premoženjski režim tako, da si razdelita premoženje, ki je že bilo pridobljeni in premoženje, ki še bo, po lastni želji. Če tega ne naredita, se njun premoženjski režim presoja po zakonskih določbah t.i. zakonitega premoženjskega režima – kot do sedaj – skupno premoženje se bo delilo na pol (domneva enakih deležev).

Za sklenitev pogodbe se bodoča zakonca oziroma obstoječa zakonca odločita tedaj, ko jima zakoniti premoženjski režim ne ustreza in se želita natančneje dogovoriti o usodi njunega lastnega premoženja. Pogodba bodočih zakoncev, ki še nista poročena in je bila sklenjena pred sklenitvijo zakonske zveze je veljavna le v primeru sklenite zakonske zveze – to pomeni, da učinkuje z dnem sklenitve zakonske zveze ali z dnem po sklenitvi zakonske zveze, ki ga določita bodoča zakonca v pogodbi. V primeru, da do sklenitve zakonske zveze ne pride, je sklenjena pogodba o ureditvi premoženjskopravnih razmerij brez učinka oziroma je neveljavna, za par (zunajzakonska partnerja, ki še nista poročena), pa velja režim “pol-pol”.

Kaj se uredi s pogodbo in kako

S pogodbo se lahko dogovori o vprašanjih:
– upravljanja in razpolaganja z njunim premoženjem (skupnim in posebnim) v času trajanja zakonske zveze,
– razdelitev premoženja v primeru razveze zakonske zveze,
– sporazum o preživljanju med zakoncema in preživnini za primer razveze zakonske zveze.

S pogodbo ne bo mogoče določiti stikov, vzgoje in varstva ter drugih vprašanj, vezanih na mladoletne otroke.

Par (zakonca, zunajzakonski par ali istospolni) mora pred sklenitvijo pogodbe o ureditvi premoženjskopravnih razmerij drug drugega seznaniti s svojim premoženjskim stanjem, sicer je pogodba o ureditvi premoženjskopravnih razmerij izpodbojna. (85. člen, 6. odstavek). Pred sklenitvijo je tako potrebno ugotoviti tudi dolgove in terjatve zakoncev.

Pogodba o ureditvi premoženjskopravnih razmerji se sklene v notarskem zapisu in se vpiše v register pogodb o ureditvi premoženjskopravnih razmerij, ki vsebuje podatke o sklenjenih pogodbah o ureditvi premoženjskopravnih razmerij. Register vodi notarska zbornica.

Določbe glede predporočne pogodbe se uporabljajo tudi za dogovore o premoženjskem režimu med zunajzakonskima partnerjema, kar pomeni, da tak dogovor lahko sklene tudi par, ki živi skupaj, pa ni poročen oziroma tega namena nima.

Predporočna pogodba v praksi

Družinski zakonik predvideva možnost, da se zakonca dogovorita, da le eden od njiju upravlja in razpolaga s celoto ali delom njunega skupnega premoženja, lahko se dogovorita da je celotno premoženje, ki ga imata v trenutku sklenitve pogodbe, skupno premoženje, lahko se dogovorita, da se premoženje, ki je pridobljeno v zakonski zvezi, deli po drugačnih delih, denimo 30:70, in ne 50:50, ali pa kako drugače. Če je njuno stališče, da mora vse dobiti eden v paru, lahko. Če par meni, da finance pripadajo enemu, nepremičnine drugemu, tudi. Če par želi uvesti bonus, ki gre enemu parnterju, za vsakih nekaj dopolnjenih let skupnega življenja, ali pa rojenega otroka, tudi. Zakonca določita tudi, kaj se zgodi z vlaganjem enega partnerja v nepremičnino drugega, darili, danimi v času skupnega življenja, – za vložke in darila se lahko določi, da se vračajo in način vračanja.

V primeru, da zakonca želita obdržati zakoniti režim (domneva pol pol), se spor o tem, čigava je nepremičnina, koliko je nekdo vložil in katera darila je potrebno vrniti, vsekakor lažje zaplete in rešuje tudi po nekaj let. V kolikor ima par o tem pogodbo, so vsa ta vprašanja vnaprej rešena, pogodba pa je v notarskem zapisu, kar pomeni neposredno izvršljiva. S tem se par lahko v veliki meri izogne sodnim sporom vezanim na premoženje.

Vpliv pogodbe na potomce

Sklenitev predporočne pogodbe pa je pomembna ne le za par, temveč tudi za potomce. Na ta način je mogoče zaščititi premoženje, ki sta ga skupaj ustvarila starša, eden od njiju pa je po smrti drugega našel novega partnerja. Starša namreč določita, kaj se bo zgodilo s premoženjem po razhodu (razvezi), kar pomeni, da se lahko vso premoženje prepiše tudi na otroke.

Vsekakor se partnerja (starša) običajno o delitvi lažje in bolj trezno odločata ob začetku skupne poti, kot pa ob razhodu, ko je pogosto za nesoglasja kriva zamera, nezvestoba, zloraba v odnosu skozi leta skupnega življenja, ipd.

Zaključek

Sklenitev pogodbe ni obvezna, temveč je to možnost, dana parom, da določijo lasten premoženjski režim. V primeru, da se par ne odloči za sklenitev, kot rečeno velja premoženjski režim delitve 50:50 vsega premoženja, ustvarjenega z delom v zakonski zvezi ali zunajzakonski skupnosti.

Pogodba ne sme nasprotovati moralnim načelom (s pretentanjem, izkoriščanjem stanja enega partnerja, itd.).
Ker gre za čustveno obarvano dejanje, je kot varovalka določen notar, ki je vsakega v paru pred podpisom dolžan opozoriti na posledice in pojasniti namen instituta predporočne pogodbe. Prav tako mora biti pogodba potrjena v notarskem zapisu, kar je sicer zahtevana obličnost za vse dogovore med zakoncema, notar pa pogodbo nato vpiše v register. Notar je dodatna varovalka v procesu in je potrebna za to, da je odločitev glede premoženja para pravilna in pravična za oba.

V primeru, da potrebujete pomoč pri sklenitvi, svetovanje ali pripravo osnutka pogodbe, smo vam na voljo: [email protected] ali preko kontaktnega obrazca tule.